Snorri Óskars­son: „Kafl­inn hjį Matt­heusi er žvķ bżsna įbyggi­leg heim­ild um kennslu Jesś og fjall­ar tals­vert um kyn­lķf og kyn­hneigš manna, žvert į full­yršing­ar!“
Snorri Óskarsson
Snorri Óskars­son

Morg­un­blašiš gerši žess­ari spurn­ingu skil ķ fimmtu­dags­blašinu 22. sept. 2022. Um­fjöll­un­in var um kafla ķ bók sr. Žór­halls Heim­is­son­ar, prests ķ Svķžjóš, „Allt sem žś vilt vita um Bibl­ķ­una“!

Ég las grein­ina og ķ kynn­ingu seg­ir: „...leišir Žór­hall­ur Heim­is­son les­end­ur ķ gegn­um hina mörgu tor­ręšu kafla Biblķ­unn­ar.“

Ķ grein­inni full­yršir höf­und­ur bók­ar­inn­ar aš „til dęm­is minn­ist Jesśs Krist­ur aldrei į sam­kyn­hneigš eša sam­kyn­hneigša. Hann tal­ar reynd­ar aldrei um kyn­hneigš manna til eša frį. Hon­um var slétt sama hvort menn vęru sam­kyn­hneigšir eša gagn­kyn­hneigšir eša eitt­hvaš allt annaš“.

Žessi fram­setn­ing klerks­ins bend­ir til aš höf­und­ur skauti fram hjį mjög merki­leg­um žįtt­um meist­ar­ans frį Nasa­ret og ger­ir um leiš bók­ina ónżta til ętl­un­ar­verks­ins aš „leiša les­end­ur ķ gegn­um hina mörgu tor­ręšu kafla Biblķ­unn­ar“.

Viš erum meš žrjś gušspjöll sem rituš eru af sjón­ar­vott­um og lęri­svein­um Jesś frį Nasa­ret og okk­ur er holl­ast aš treysta frį­sögn žeirra.

Kenndi Jesśs aldrei um „kyn­hneigš manna“?

Ķ gušspjalli Matt­heus­ar er aš finna kennslu Jesś um žaš sem bżr innra meš mann­in­um. Matt­heus not­ar hįlf­an 15. kafla um efniš. Ķ versi 19 seg­ir og tekiš oršrétt frį munni Jesś Krists: „Žvķ aš frį hjart­anu koma ill­ar hugs­an­ir, mann­drįp, hórdóm­ur, saurlifnašur, žjófnašur, ljśg­vitni, last­męlgi. Žetta er žaš sem saurg­ar mann­inn.“

Flest­ir žekkja til oršanna „hórdóm­ur og saurlifnašur“ og tengja žau viš kyn­hegšun manna.

Kafl­inn hjį Matt­heusi er žvķ bżsna įbyggi­leg heim­ild um kennslu Jesś og fjall­ar tals­vert um kyn­lķf og kyn­hneigš manna, žvert į full­yršing­ar sr. Žór­halls.

Hér sjį les­end­ur aš nżyršiš „sam­kyn­hneigš“ kem­ur hvergi fyr­ir og žarf eng­an aš undra.

Gušspjöll­in voru žegar kom­in fram um 180 e.Kr. og strax višur­kennd sem ritn­ing­ar gefn­ar af Guši, sam­kvęmt žvķ sem Ireneus af Lyon full­yrti.

Hvaša orš voru notuš ķ grķsku? Fyr­ir hórdóm var notaš „moikea“. Žetta orš kem­ur einnig fram hjį Jó­hann­esi gušspjalla­manni žegar hann grein­ir frį ber­synd­ugu kon­unni sem įtti aš grżta fyr­ir hórdóm eša „moikea“ (Jóh. 8:3). Fyr­ir „saurlifnaš“ not­ar grķski text­inn oršiš „porneia“. Žetta orš mį finna vķša ķ Nżja testa­ment­inu ķ tengsl­um viš kyn­lķf og skuršgošadżrk­un, svo sem ķ Postula­sög­unni 15:21. Enn frem­ur mį sjį notk­un Pįls postula į oršinu „porneia“ ķ Róm­verja­bréf­inu 1:29. Žżšandi Nt. frį 1540 notaši oršiš frillu­lķfi (sjį Nt. Odds) og ķ Biblķ­unni 2007 er sagt saur­lķfi.

Grķska oršiš „porneia“ var notaš yfir kyn­lķf viš dżr, börn, sam­kynja mann­eskj­ur og skuršgoš. Žess vegna hef­ur grķska oršiš vķštęk­ari merk­ingu en al­mennt er haft sem žżšing žessa oršs į ķs­lensku. Viš žżšum „pornea“ gjarn­an sem „klįm“!

Mér žykir gušfręšing­ur­inn fara held­ur illa aš rįši sķnu aš full­yrša aš Jesśs hafi aldrei fjallaš um sam­kyn­hneigš žegar oršiš „porneia“ var notaš um ženn­an lķfs­mįta. Jesśs notaši oršiš skv. Matt­heusi.

Fyr­ir mér kem­ur Žór­hall­ur śt sem lé­leg­ur fręšimašur og ķ staš žess aš ger­ast leišsögumašur vill­ir hann les­end­ur sķna um lend­ur Biblķ­unn­ar. Bók­in og fręšimašur­inn fį žvķ fall­ein­kunn. Reyn­ist žetta dęmi um lé­lega fręšimennsku höf­und­ar mį vęnt­an­lega vantreysta mörgu öšru sem hann legg­ur fram fyr­ir les­and­ann. Žaš er skaši hverj­um rit­höf­undi aš stand­ast ekki skošun žegar verk er gefiš śt.

Žvķ mį einnig bęta viš aš Jesśs tal­ar ķ Op­in­ber­un­ar­bók Jó­hann­es­ar um kyn­hegšun, kyn­hneigš og af­leišing­ar žessa lifnašar. Žar kem­ur fram ķ Op. 21:8 (og Op. 22:15) hver ör­lög verša fyr­ir skuršgošadżrk­end­ur og frillu­lķf­is­menn sem ekki gera išrun. Žaš er hollt fyr­ir gušfręšing­inn aš kynna sér efni žeirr­ar bók­ar įšur en lengra er haldiš meš śt­gįfu į Öllu sem žś vilt vita um Bibl­ķ­una.